Mit ali resnica o kozmetiki

poplavi kozmetičnih proizvodov za nego telesa ni nič čudnega, če smo velikokrat zmedeni, kaj sploh kupujemo in zakaj. Četudi so vsi izdelki po zakonu opremljeni s seznamom sestavin, so le-te v latinskem imenu, in nam 'običajnim' ljudem, ki nismo ravno doktorirali iz farmacije, kozmetologije ali kemije, enako razumljivi kot pismenke v mandarinščini.

Zato smo se odločili, da za vas preverimo 10 kozmetičnih trditev, s katerimi se v negovalni kozmetiki najpogosteje srečujemo. So to le komercialni triki ali je v njih kaj resnice?

1. Proizvodi »brez kemikalij« so varnejši za uporabo.

MIT

Kozmetični izdelki »brez kemikalij« ne obstajajo. Praktično vse v našem življenju je sestavljeno iz kemikalij, od kozmetike ter vode in vse do človeškega telesa samega. Kemikalije so namreč gradniki vseh snovi, naravnih in sinteznih. Da bi torej izdelali proizvod katerekoli vrste »brez kemikalij«, praktično ni mogoče. Za razrešitev tovrstne problematike, CTPA (The Cosmetic, Toiletry and Perfumery Association ) tesno sodeluje s proizvajalci kozmetičnih izdelkov in izdelkov za osebno nego, da bi razčistili, zakaj je oglaševanje z navedbami kot je npr. »brez kemikalij« zavajajoče. Ker izdelki brez kemikalij torej ne obstajajo, je pomembno le vprašanje ali je izdelek, ki ga izberete varen.

2. Izdelki iz naravnih sestavin so varnejši, kot tisti s sinteznimi sestavinami.

MIT

Pri izbiri kozmetičnih izdelkov ste lahko prepričani v to, da so vsi izdelki na policah trgovin varni zaradi dveh razlogov: prvič, ker to zahteva evropska kozmetična zakonodaja in drugič, ker mora biti za vsak izdelek opravljena stroga ocena varnosti s strani ustrezno kvalificirane in avtorizirane osebe. Pri izdelavi ocene varnosti se upošteva tudi vse sestavine izdelka, ne glede na njihov izvor. Pravzaprav pa to, da je sestavina naravnega izvora ne zagotavlja, da je tudi varna. Najbolj pomembno je, koliko te sestavine uporabite in na kakšen način. Vsaka snov je namreč lahko nevarna ob nepravilni uporabi, npr. celo voda-preveč ali premalo vode lahko povzroči resne posledice.

3. Izdelki iz naravnih in organskih sestavin so varnejši za okolje kot izdelki, narejeni iz sinteznih sestavin.

MIT

Vir sestavine (narava ali laboratorij) ne določa ali ima ta snov na okolje boljši ali slabši vpliv. Bolj pomembno je, na kakšen način je ta snov proizvedena. Ni vedno res, da so naravne ali organske sestavine boljše za okolje od sinteznih. Pomembno je, da je sestavina izdelana kakovostno in na ponovljiv način. Čeprav narava vedno znova daje navdih za iskanje novih kozmetičnih sestavin, pa naravni viri pogosto niso trajni in vzdržljivi. Na primer, prekomerno nabiranje divjih rastlin lahko vodi do zmanjšanja njihovega števila ali celo do izgube naravnega habitata in biotske raznovrstnosti.

4. Izdelki z manj sestavinami so boljši za zdravje kot tisti z večjim številom sestavin.

MIT

Obstaja prepričanje, da je bolj varno uporabljati izdelke z manj sestavinami. Vsi kozmetični izdelki morajo biti varni. Število sestavin v izdelku torej ne igra posebne vloge, ko gre za varnost proizvoda.

Kozmetični izdelki ter proizvodi za osebno higieno so za izdelavo precej zapleteni, kar pomeni, da imajo pogosto dolg seznam sestavin. Vsaka izmed sestavin pa ima svojo specifično vlogo, bodisi zagotavlja poseben učinek, vonj, prijetnost za uporabo ali obstojnost. Najbolj pomembno je, da ste lahko prepričani v varnost izdelkov na policah trgovin, saj je vsak izdelek ocenjen z vidika varnosti in to vključuje tudi vsako sestavino.

5. Testiranje kozmetičnih izdelkov na živalih je v Evropi prepovedano

RESNICA

Kozmetični izdelki, ki so na evropskem tržišču, niso testirani n živalih. To velja ne glede na to, ali ima izdelek to navedeno na ovojnini ali ne.

V Evropski Uniji je bila popolna prepoved testiranja kozmetičnih produktov na živalih uvedena septembra 2004, in sicer z evropsko kozmetično zakonodajo. V Veliki Britaniji se kozmetičnih izdelkov na živalih ne testira vse od leta 1997 ter kozmetičnih sestavin od leta 1998. Pobudo za ukinitev testov na živalih ter odvzem tovrstnih licenc je dala kar industrija sama.

6. Kozmetična embalaža se lahko reciklira

RESNICA

Kar 60% industrijske in gospodinjske embalaže reciklira in obnovi. Kljub temu, se v medijih pogosto pojavlja polemika v zvezi z ravnanjem z odpadno embalažo. V splošnem velja prepričanje, da je vse preveč embalažnih odpadkov. Kozmetična podjetja se s takšnimi problemi resno spopadajo. Podjetja so zavezana k minimalni uporabi embalaže, vključno z embalažo, ki se uporablja za transport produktov do prodajnih mest. Veliko ljudi se ne zaveda, da imajo proizvajalci zakonsko obvezanost, da obnavljajo in reciklirajo odpadno embalažo. Leta 1994 je namreč Uredba EU o embalaži in odpadni embalaži podala zahteve, da se mora uporaba embalaže zmanjšati na minimalno vrednost, da embalaža ne sme vsebovati škodljivih materialov, ki bi vplivali na obnavljanje embalaže in postavila cilje za obseg recikliranja. Kozmetična podjetja namerno ne uporabljajo preveč embalaže za svoje proizvode. Pravzaprav je takšno ravnanje preveč drago in potratno, saj več embalaže pomeni dražji transport, reciklažo in obnovo.

7. Olja in maščobe so odlični za nego suhe in razpokane kože

MIT a ne v celoti

Vlažilni pripravki igrajo pomembno vlogo pri dovajanju vode v kožo in pri ohranjanju kože v hidratiranem stanju. Vlažilne kreme za so večinoma emulzije tipa olje v vodi. Sistem sestavljajo majhne kapljice olja, ki so dispergirane v vodni fazi. Dodani so še stabilizatorji oz. emulgatorji, ki preprečujejo, da bi se oljna in vodna faza ločili in da bi se porušil emulzijski sistem. Kozmetični vlažilni pripravki, ki so namenjeni spodbujanju vlaženja kože, običajno vsebujejo vodno osnovo in vlažilce, ki skupaj z olji tvorijo emulzijo v tekoči ali poltrdni obliki.

Kozmetični izdelki za vlaženje kože vsebujejo sestavine, ki se imenujejo vlažilci. Te snovi privlačijo vodo iz okolja in pomagajo pri zadrževanju vode v koži. Najbolj pogost primer takšne sestavine je glicerol, ki se zaradi izjemno varnega profila kot standardno vlažilno sredstvo uporablja že vrsto let. V primeru suhe kože, se kožne celice začnejo luščiti prehitro in v večjih plakih, ki se opazijo kot beli kosmiči. Ob redni uporabi vlažilnih kozmetičnih izdelkov se vsebnost vode v koži poveča, normalizira pa se tudi cikel celičnega obnavljanja. Zato je zelo pomembno, da kožo redno negujete z vlažilnimi kozmetičnimi pripravki in nega samo z olji ali maščobami ni dovolj za vlaženje kože..

8. Lase si je najbolje umivati z naravnim milom

MIT

Naravni pH kože se giblje okoli 5,5. Na lasišču se naredi emulzijska zaščitna prevleka iz maščobe, vode in beljakovin. Njen pH je 4,5 do 6,5. To je naravna zaščitna prevleka, ki je zelo pomembna za normalno delovanje kože. Sestavljena je iz mrtvih celic epidermisa (vrhnji sloj kože) in izločka žlez lojnic in znojnic. Ta z beljakovinami obogatena maščobna prevleka je meja med zunanjostjo in notranjostjo. Emulzijska prevleka s takim pH-jem preprečuje razmnoževanje mikroorganizmov na površini kože. Prav tako preprečuje, da bi se koža razmočila, saj vodo odbija (deluje hidrofobno) in kožo ščiti pred čezmerno izsušitvijo. Ščiti nas tudi pred ultravijoličnimi žarki. Tradicionalna mila pa so precej bazična s pH okoli 8-10 in zato lahko povzročijo iritacijo in kožo izsušijo, saj odstranijo oljne komponente iz zaščitne plasti kože. Zato je bolj izbirati šampone, ki so nevtralni in imajo ph 5,5, z dodatkom sestavin, ki nežno umijejo naše lasišče in hkrati negujejo naše lase.

9. Kozmetika brez konzervansov je bolj varna

MIT

Konzervansi so sestavine, ki ščitijo izdelek in uporabnika pred mikrobiološko kontaminacijo vseskozi čas shranjevanja in uporabe izdelka. Varnost proizvoda je največja prioriteta kozmetične industrije, zato nudi izdelke, ki so formulirani tako, da preprečujejo kontaminacijo z mikroorganizmi. Bakterije, glive in plesni so vedno prisotne na naši koži, v zraku in tudi v pitni vodi. Vse to lahko v izdelek vnesemo že ob povsem normalni uporabi. Kontaminacija izdelkov, zlasti tistih, ki se nanašajo okoli oči in na kožo, lahko povzroči resne probleme. Tu s svojo vlogo nastopijo konzervansi, ki preprečujejo razrast mikroorganizmov v produktu. Uporaba konzervansov je včasih vprašljiva, saj ti lahko dražijo kožo in nekaterim posameznikom povzročajo alergije. Kljub temu, je kozmetična zakonodaja zagotovila, da kozmetični izdelki spadajo med najbolj varne potrošniške proizvode na tržišču.

10. Pred uporabo negovalne kozmetike je potrebno poznati svoj tip kože

MIT

Poznati svoj tip kože je vsekakor osnovna stvar, ki jo moraš vedeti, saj lahko le tako svoji koži nudiš najboljšo nego, ki jo potrebuje. Prav tako tudi lažje izbereš prave makeup izdelke, ki so primerni tvojemu tipu in so tako obstojnejši ter tudi lepše izgledali na koži.

Poznamo štiri tipe kože: normalna, suha, mastna in mešana. Pri določanju tipa kože se je potrebno zavedati, da se skozi letne čase ter starostna obdobja malce spreminja, tako da je potrebno svojo kožo ves čas opazovati in prilagajati nego njenim potrebam.

Vir: GZS - Združenje kemijske industrije

Sekcija proizvajalcev kozmetike, čistil in pralnih sredstev (Sekcija KPČ)